Predstavitev
Prireditve
Slike
Tekmovanje F3A
  Pravilnik 2001
  Pravilnik F3A-a
  Pravilnik F3A-b
  Pravilnik F3A-x
  Pravilnik RC3
  Programi
  Foto galerija
Mali oglasi
Povezave
e-Mail
Tekmovanje F3A
Šoštanj, 26. 05. 2001

Januar, 2001
TEKMOVALNI PRAVILNIK DALJINSKO VODENIH MODELOV LETAL KATEGORIJE F3A

 

PREDGOVOR

Pričujoči pravilnik je nadgradnja Tekmovalnega pravilnika daljinsko vodenih modelov letal

kategorije F3A iz leta 1999. Izvedba dveh tekmovanj je pokazala, da je zanimanje za panogo F3A prisotno. To je tudi razlog, da je potrebno pravila FAI povzeti v največji možni meri in težo nacionalnih tekmovalnih programov v nekaj letih približati FAI pravilniku.

Pravilnik je zasnovan iz treh delov:

  1. poglavja 1: povzetek pravilnika Federation Aeronautique International, Sporting Code, Section 4c, Part Five, Class F3A, Aerobatic Power Models, Effective 1 January 2000 v delu, ki je pomemben za tekmovanja v Sloveniji,

  2. poglavja

    2: varnostna določila

    in

  3. dodatka A: program za tekoče leto z opisom figur.

FAI določila so pomembna in nam omogočajo mednarodno priznanje in udeležbo. Ker pa je F3A v Sloveniji nova panoga, nikakor ne smemo na račun strogih pravil onemogočiti razmah panoge. FAI pravilnik v Sloveniji večinoma ni možno izvajati v delu, ki govori o letalnem območju. Predlagam, da vodja tekmovanja glede na razmere letališča določi optimalne meje letalnega območja. Ostala nebistvena odstopanja od pravilnika naj bodo tudi dopustna.

Program za leto 2001 je prilagojen Slovenskim razmeram. Po težavnostni stopnji povprečje figur doseže 85% težavnostne stopnje figur FAI programov. Prepričan sem , da bo v naslednjih letih potrebno pripraviti dva programa različnih težavnostnih stopenj in sicer za selekciji A in B. Iz A selekcije bi izbrali državno reprezentanco, B selekcija pa bi kadrovala tekmovalce v zahtevnejšo A selekcijo. Vsekakor bo za ta korak potrebno dovolj interesa, ki ga bomo ustvarili lahko le skupno.

   

Igor Makovec
 (Igor.Makovec@gov.si)

 

 

POGLAVJE 1

 

PRAVILA ZA TEKMOVANJE DALJINSKO VODENIH MODELOV

AKROBATSKIH LETAL KATEGORIJE F3A

 

  1. SPLOŠNA DOLOČILA

    2.  

1.1. DEFINICIJA POLMERSKO VODENEGA AKROBATSKEGA MOTORNEGA MODELA

Model letala je aerodinamično krmiljen s pomočjo krmilnih površin po smeri, višini in nagibu s strani tekmovalca, ki stoji na tleh in model krmili s postajo za daljinsko vodenje. Model ne sme biti helikopter.
    1. SPLOŠNE KARAKTERISTIKE POLMERSKO VODENIH AKROBATSKIH MOTORNIH MODELOV
Maksimalni razpon kril zanša 200 cm

Maksimalna dolžina znaša 200 cm Maksimalna teža modela brez goriva znaša 5 kg.

Omejitev motorja:

Vrsta in kubikaža motorja je lahko poljubna ob upoštevanju naslednjih omejitev:

  • ne sme se uporabiti trdih ali plinskih

    goriv in utekočinjenih plinov,

  • v primeru elektro motorja je lahko maksimalna napetost akumulatorja 42V DC.

Nivo hrupnosti ne sme preseči 94dB na oddaljenosti 3 m od modela postavljenega na trdna tla pri polnem plinu. Meritev se izvede v razdalji 3 m 90 stopinj pravokotno na os modela v smeri vetra in z desne strani modela. Mikrofon se postavi 30 cm nad tlemi v liniji z motorjem. Meritev se opravi pred vsakim vzletom. Če model stoji na travnati površini je dovoljen nivo hrupa 92 dB.

Polmerska postaja mora biti odprtega tipa brez elektronske povratne informacije iz modela na zemljo. Uporaba vseh vrst avto-pilotov je prepovedana. Prepovedana je uporaba vprogramiranih krmilnih funkcij, če te vsebujejo časovnike.

Primeri: Dovoljeno:

  • funkcije (npr: D/R, expo

    ...), ki jih pilot ročno preklaplja,

  • mešalniki, če jih pilot ročno preklaplja,
  • ostale funkcije, če jih pilot ročno preklaplja.

Ni dovoljeno:

     

  • časovno kontrolirane funkcije pri katerih pilot izvede samo začetni ukaz (npr: tipka za dinamični valjček s programiranim časom ustavitve itd),

  • predprogramirane funkcije, ki izvedejo serijo ukazov,
  • avto-piloti za izravnavo kril,
  • vsak tip sistema za razpoznavo govora,

  • vsak tip samoučečega se sistema.

 

  1.3. DEFINICIJA IN ŠTEVILO POMOČNIKOV

 

Pomočnik je lahko vodja ekipe, drug tekmovalec ali oseba organizatorja. Vsak pilot ima lahko dva pomočnika. Oba sta lahko prisotna pri zagonu motorja. Pri prenosu modela do / iz vzletno-pristajalne steze lahko sodeluje en pomočnik. Med letom lahko sodeluje en pomočnik.

1.4. ŠTEVILO POLETOV

Tekmovalci imajo pravico do enakega števila letov. Štejejo se samo kompletno izvedene serije. 1.5. DEFINICIJA POIZKUSA Kot poizkus se šteje napoved organizatorja o dovolitvi leta. Opomba:

Če se motor modela ne zažene v 3 minutah mora tekmovalec narediti prostor za naslednjega tekmovalca. Če se motor ustavi po začetku vzleta a pred odlepitvijo modela od tal, se lahko motor ponovno zažene znotraj časa 3 minut.

1.6. ŠTEVILO POIZKUSOV

Vsak tekmovalec ima na voljo en poizkus na serijo. Opomba: Poizkus se lahko ponovi samo po dovoljenju vodje tekmovanja, ki dovoljenje izda v naslednjih primerih:

  • model ne vzleti zaradi polmerskih motenj, ki niso pod vplivom tekmovalca,

  • let je prekinjen zaradi motnje , ki ni pod vplivom tekmovalca. V tem primeru lahko tekmovalec ponovi l

    et od točke kjer se je prekinil dalje in se točkujejo samo preostale in prekinjena figura.

1.7. DEFINICIJA URADNEGA LETA Kot uradni let se šteje poizkus ne glede na rezultat. 1.8. OCENJEVANJE

Vsako akrobatsko figuro ocenijo sodniki s celoštevilčno oceno od 0 do 10. Ocena 10 je najboljša možna ocena. Ocene se pomnožijo s težavnostnim koeficientom figure. Nedokončana figura se oceni z oceno 0. Figure morajo biti izvedene na mestu dobre vidljivosti. Če sodnik kake figure zaradi okoliščin, ki jih ni povzročil tekmovalec, ni mogel videti to označi z N.V ("Nisem Videl"). V tem primeru za to figuro dobi tekmovalec povprečno oceno ostalih sodnikov.

Sredinske figure morajo biti izvedene na sredini letalnega območja. Robne figure pa ne smejo preseči linije 60 stopinj levo in desno od linije centra. Vertikalna višina ne sme preseči 60 stopinj. Program mora biti izveden na liniji leta približno 150 m od stojišča pilota. Nespoštovanje meja letalnega območja sodniki kaznujejo individualno z odvzemom točk glede na velikost kršitve roba letalnega območja. Letalno področje mora biti označeno z belima 4 m visokima palicama premera 100 mm postavljenima na 60 stopinjskih robnih linijah približno 150 m od stojišča tekmovalca. Na palicah naj bodo montirane kontrastne zastavice ali trakovi. V dolžini 50 m naj bodo na robnih linijah in sredinski liniji talne bele oznake. Zvočni toni za prelet linij se ne smejo uporabljati.

 

Sodniki sedijo do 10 m za stojiščem tekmovalca v trikotniku, ki ga tvorijo podaljški stranic letalnega območja.

 

Ob zaključku uradnega leta sodniki individualno ocenijo hrupnost med letom. Če večina sodnikov meni, da je model prehrupen se tekmovalcu odvzame 10 točk s strani vsakega sodnika.

 

Če model po mnenju sodnikov leti nesigurno ali na nevaren način, lahko odredijo pristanek modela.

1.9. RAZVRSTITEV

Vsak tekmovalec ima na voljo 4 lete. Točke se normalizirajo na oceno 1000, ki jo dobi najboljši tekmovalec te serije. Formula se glasi:

pri čemur pomeni:

= normalizirane točke tekmovalca x

= točke tekmovalca x

= točke zmagovalca

Skupna ocena je seštevek točk najboljših treh poletov.

 

  1.10. OBVEZNOST ORGANIZATORJA

Tekmovalec mora biti pozvan na štart vsaj 5 minut pred začetkom uradnega leta.

 

Organizator mora v roku 14 dni po tekmovanju Komisiji za letalsko modelarstvo pri Letalski zvezi Slovenije sporočiti rezultate tekmovanja. Ocenjevalne liste mora organizator hraniti še 2 leti po zaključku tekmovanja.

1.11. IZVAJANJE FIGUR Figure je potrebno izvajati tokom neprekinjenega leta v vrstnem redu kot so navedene. Tekmovalec lahko figuro izvede samo enkrat, ponovitve niso dopustne. Tekmovalec ima na voljo 3 minute za zagon motorja in dodatno 10 minut za izvedbo programa.

Model mora vzleteti in pristati brez pomoči. Metanje z roko ni dovoljeno. Če med letom z modela odpade kak del se točkovanje ta trenutek prekine in model mora takoj pristati.

 

Polet je končan, ko model pristane. Točkovanje se prekine po poteku 10 minut.

  1. SODNIŠKA POJASNILA

    2.1. NAMEN

Namen FAI F3A sodniških pojasnil je nuditi točen opis vrst akrobatskih figur in sodniških kriterijev z namenom doseči poenoten visok standard sojenja.

  2.2. PRINCIPI Princip sojenja temelji na perfekciji s katero model izvede predpisane akrobatske figure. Osnovna merila perfekcije so:

     

  1. točnost figur,
  2. tekoče izvajanje programa in eleganca izvedbe figur,

  3. pozicija figur v letalnem prostoru,
  4. relativna velikost figur glede na letalni prostor in ostale figure..

Zgornja merila so navedena po vrstnem redu pomembnosti. Za visoko oceno pa morajo biti izpolnjene vse zahteve. 2.3. ENOTNO IN DOSLEDNO SOJENJE

Najpomembnejši vidik doslednega sojenja je, da si vsak sodnik izoblikuje lasten kriterij ocenjevanja in potem tega uporablja tokom celega tekmovanja. Priporočljivo je, da vodja tekmovanja pred začetkom tekmovanja skliče konferenco sodnikov zaradi poenotenja sojenja. To se izvede z ocenjevanjem poizkusnega leta s strani vseh sodnikov in z diskusijo o napakah pri vsaki od figur. Po začetku tekmovanja sodnik ne sme menjati svojega kriterija pod nobenim pogojem.

Dosleden sodniški kriterij je zelo pomemben. Sodnik naj kriterij izoblikuje tako, da ne bo zelo odstopal od sodniškega povprečja, ker to lahko pomeni netočno ocenjevanje, saj so točke lahko previsoke ali pa prenizke.

2.4. KRITERIJI SOJENJA

V dodatku A je naveden in opisan letalni program z opisom figur in delnim seznamom možnih odbitkov ocene. Vsaki figuri se ocena odšteva iz več razlogov:

  1. vrsta napake,
  2. velikost napake,
  3. število ponovitev napake,
  4. prostorska pozicije figure,
  5. velikost figure glede na ostale figure.

Visoko oceno tekmovalec dobi samo, če ni večjih napak in je figura dobro umeščena v letalni prostor. V primeru dvoma mora sodnik dodeliti nižjo oceno.

 

2.4.1. DRŽA IN SMER LETENJA

Smer letenja je pot težišča modela. Drža je smer srednje linije trupa modela glede na smer letenja.

 

Če ni drugače določeno, kriteriji sojenja temeljijo na smeri letenja.

 

2.4.2. PRAVILO 1 TOČKA ZA 15 STOPINJ

 

To osnovno pravilo predpisuje odbitek točk pri odstopanju od geometrije figure. Ena točka se odbije za vsakih 15 stopinj odstopanja. Generalno se linije ocenjujejo strožje kot odstopanja pri smereh in valjčkih.

  2.5. OCENJEVALNI KRITERIJI PRI POSAMEZNIH FIGURAH

Kriteriji so sestavljeni z namenom sodnikom dati navodilo o odbitku točk pri odstopanju od geometrije posameznih vrst figur. Figure so razdeljene v svoje osnovne komponente: linije, lopinge, valjčke, svedre, dinamične valjčke, obrate in luping/valjček kombinacije.

2.5.1 LINIJE

Vse figure se začno in končajo s horizontalno linijo. Če linija ni jasno nakazana med dvema figurama, se naslednja figura oceni z odbitkom 2 točk.

 

Dolžina navpične in spuščajoče linije, ki je pogojena z performansami modela, se ne sme upoštevati kot razlog slabše ocene. Performanse modela ne smejo vplivati na sodniške ocene.

Dolžina linij se oceni samo v primeru, če figura vsebuje več linij v medsebojno definirani povezavi, npr: kvadratni luping, Ob manjših odstopanjih se odbije 1 točka, ob večjih več.

 

Če je na liniji predpisan valjček, mora biti dolžina linije pred in po valjčku enaka. Za večjo razliko se odbije 1 točka. V primeru popolne odsotnosti linije pred ali po valjčku, se odbije 2 točki.

2.5.2. LUPINGI

Luping mora imeti po definiciji konstanten polmer in mora biti izveden v vertikalni ravnini. Začne in konča se z definirano horizontalno linijo. V primeru izvedbe samo dela lupinga je lahko linija tudi pod drugimi koti.

 

Deli lupingov znotraj figur morajo imeti enak polmer. Pri manjši razliki v polmeru se odbije 1 točka. Pri večji razliki pa 2 ali 3 točke.

 

Vsak luping ali del lupinga se mora izvesti brez prekinitve v krožni smeri letenja. Pri vsaki vidni segmentacija se odbije 1 točka.

 

Pri manjšem odmiku (zdrsu) od navpične ravnine se odbije 1 točka. Pri večjem pa več točk.

 

Pri lupingu z več koti je kriterij število definiranih linij in ne izvedba kotov z velikimi pospeški (velik g). Vsi delni lupingi morajo imeti enak polmer.

 

2.5.3. VALJČKI

 

Valjčki so lahko samostojne figure ali del drugih figur. Za valjčke veljajo naslednji kriteriji:

     

  1. Hitrost izvajanja mora biti konstantna. Pri manjšem odstopanju v hitrosti se odbije 1 točka. Pri večjem odstopanju ali več zaporednih odstopanjih pa lahko več točk.

    2.  

  2. Valjčki morajo imeti vidno definiran začetek in konec. Če je začetek slabo definiran se odbije 1 točka. Če je konec slabo definiran, se odbije 1 točka.

    3.  

  3. Valjčki na linijah med deli lupingov morajo biti izvedeni na sredini linije. Za ocenjevanje glej 2.5.1.

    4.  

  4. Pri večtočkovnih valjčki se za manjše odstopanje v času izvedbe posameznih segmentov odbije 1 točka. Pri večjih časovnih odstopanjih pa več točk. Če eden ali več segmentov ni vidnih ali je izvedeno več segmentov od zahtevanih, se odbije 5 ali več točk.

 

2.5.4. RAVERSMAN (BOČNI OBRAT)

 

Kriterij pri figuri bočni obrat so v glavnem linije. Linije morajo biti popolnoma vertikalne in nalet horizontalen.

Največji dovoljen polmer obrata je 1/2 razpetine kril. Pri polmeru, ki presega 1-1/2 razpetine kril, se odbije več točk. Pri nihanju modela ob spustu se odbije 1 točka.

Vhod in izhod iz figure je sestavljen in delov lupinga. Polmera morata biti enaka.

V primeru valjčkov na linijah morajo ti biti izvedeni na sredini linij. Dolžina vertikalnih linij se ne ocenjuje.

 

2.5.5. DINAMIČNI VALJČKI

 

Dinamični valjček je hitri avtorotirajoči valjček v stanju izgubljenega vzgona.

 

Za dinamične valjčke veljajo enaki sodniški kriteriji kot za aksialne valjčke posebej del glede začetka in konca.

 

Ker je model v stanju izgube vzgona, mora ta biti viden preden se začne rotacija. Če do izgube ne pride in model naredi sodčkasti valjček, je ocena 0 točk.

Dinamični valjčki so lahko pozitivni in negativni. Veljajo enaki kriteriji. Če model med izvedbo figure pride v stanje z obnovljenim vzgonom, se odbije več točk.

2.5.6. SVEDRI

Svedri se začnejo in končajo s horizontalno linijo. Da bi prešel v sveder mora model izgubiti vzgon. Fgura se začne s skoraj horizontalno smerjo leta z dvignjenim nosom. Nagib nosu se z zmanjševanjem hitrosti povečuje. Nos modela pade ob izgubi vzgona. Istočasno pade tudi krilo v smer vrtenja svedra.

Po definiranem številu obratov, se zaustavitev oceni enako kot valjčki, z odbitkom 1 točke za vsakih 15 stopinj odmika.

Po zaustavitvi mora biti vidna navpična linija spusta, prehod v horizontalni let se oceni kot del lupinga. Različni modeli izvajajo sveder z različno držo. Ta drža ne se ne sme ocenjevati dokler je model v stanju izgube vzgona.

2.5.7. KOMBINACIJE LUPINGOV IN VALJČKOV

Kombinacije se veliko uporabljajo pri robnih figurah. So zelo raznolike v kombinacijah lupingov, valjčkov, dinamičnih valjčkov in linij. Vsi sodniški kriteriji za sestavne dele kombinacij veljajo tudi tukaj.

 

Pri Immelmann obratu se 1/2 valjčka izvede neposredno za 1/2 lupinga. Pri vidni vmesni liniji se odbije 2 točki.

 

Pri polovičnih Kubanskih osmicah mora biti 1/2 valjčka izvedeno na sredini linije. Polmera 1/8 lupinga in 5/8 lupinga morata biti enaka.

Pri Humpty Bump figurah mora biti 1/2 lupinga na vrhu izvedenega z polmerem razumljivih dimenzij. Padec navzdol (mali polmer) se oceni z odbitkom točk.

2.5.8. KOREKCIJA VETRA

Pri vseh figurah je potrebno korigirati veter na način, da se ohrani geometrija figur, ki jo opisuje smer leta.

2.5.9. POZICIJA

Cel program mora biti izveden v letalnem območju z namenom izogniti se odbitku točk. Sredinske figure morajo biti izvedene v sredini pod kotom 90 stopinj od linije sodnikov. Sredinski figuri se odbije 1 do 4 točke, če ni izvedena točno v sredini.

 

Če je celotna figura izvedena zunaj letalnega območja se oceni z 0 točkami. Odbitek točk za izvedbo dela figure izven letalnega območja je sorazmeren velikosti napake. Pri izvedbi manjšega dela figure izven letalnega območja se odšteje 1 točka in pri izvedbi večjega dela figure izven letalnega območja pa 3 ali več točk. Kršitve roba letalnega območja, ki so bližje od 150 m (letalna linija) se ocenijo manj strogo od istih kršitev, ki se izvedejo na večji oddaljenosti od 150 m.

 

Glavni kriterij oddaljenosti linije letenja je dobra vidljivost. Letenje na liniji oddaljeni več kot 175 m ali bližje od 140 m se kaznuje z odbitkom točk.

 

Robne figure so obenem tudi pozicijske figure. Zato ni nujno, da sta vstop in izhod iz figure na isti višini posebej, če tekmovalec popravlja višino leta.

2.5.10. PRIMERI

Štiritočkovni valjček je začet prepozno glede na center in tretji segment ni viden. 10-1-6=3 točke.

 

Kvadratni luping ima prvo vzponsko stranico pod kotom 100 stopinj. Model spreminja višino na drugi stranici, 1/2 valjčka na tretji stranici je ustavljenega 15 stopinj prekmalu, 1/2 valjčka na četrti stranici je ustavljenega 15 stopinj prekasno. 10-1-2-1-1=5 točk.

 

Drugače brezhiben počasni valjček je izveden 45 stopinj izven centra. Izvedba se oceni kot večja napaka pozicije. 10-4=6 točk.

 

Pol obrnjene Kubanske osmice je začeto prepozno. Figura je stisnjena, linija ima 60 stopinj, ni izvedena linija po pol valjčka in figura je izvedena polovično izven letalnega območja. 10-1-2-3=4 točke.

 

Med hrbtnim svedrom, ki je začet brezhibno, model ponovno pridobi vzgon in je zadnji obrat izveden kot sodčkasti vertikalni valjček. 10-6=4 točke

 

2.6. PRITOŽBE

Pritožbo se poda vodji tekmovanja. Njegova odločitev je dokončna. V primeru, da pritožnik z odločitvijo ni zadovoljen, lahko piše Komisiji za letalsko modelarstvo pri LZS s popolnim opisom podrobnosti z namenom morebitnih sprememb in popravkov tekmovalnega pravilnika.